Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima
◀ Poezija NOB
Oton Župančič - Vseh živih dan
Jaz čutim danes vseh živih dan.
Moje srce kipi in poje,
moja duša je židane volje,
kot bila bi pila kraški teran.
Ne čujete? — Tam od mračnih lesov
vrši vihar,
poln srditih gromov,
in iza megla zdaj pa zdaj vzplapola
krvavordeč plamen kot meč
to dneva je novega žar.
O, bratje, na pot, življenju naprot!
Ne bojte se meča krvavega,
ta meč ni namerjen na zdravega,
na pravega moža.
Ta meč divja čez grobove le,
Požiga razpale domove le,
kar je čilega, to obvelja.
O, bratje, bratje — prišel je čas!
O, bratje, bratje — kako je v vas?
So li vaše njive zorane?
Zdaj zvezde ugodne vladajo,
zdaj semena zlata padajo,
So li vaše njive zorane?
Otresite zaduhlih se sani
kdor ga je zamudil, ves klic zaman
doživi ga le, kdor je pripravljen na nj!