Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima
◀ Poezija NOB
Drago Bajc - Pesem primorskih emigrantov
Ko kaplje bežimo od dneva do dneva,
v potoke se zbiramo, v reke široke
in zbogom naš vedno glasneje odmeva,
ko z morja k obali iztezamo roke.
Iščemo dela mi delavci črni,
iščemo kruha mi brezdomovinci,
gluhi za klic smo: »Vrni se, vrni.«
Iščemo sreče krepki Tolminci,
mehki Vipavci in Kraševci, Brici,
težko po sončni nam je Gorici. —
V rudnikih, farmah nam teče življenje
mesimo kruh tam, za ženo, otroke,
kvas nam ljubezen, sol nam trpljenje,
večno se gibljejo trudne nam roke.
Misel le ena je varuh med nami
vsa za plačilo trpljenju, bolesti.
»Žena in dom naš, za morjem, gorami,
še se povrnemo k tebi, mi zvesti ...«
Drago Bajc (1904–1928), študent prava na padovanski univerzi, sodelavec organizacije TIGR, ki je delovala proti italijanstvu na Primorskem. Besedilo je nastalo na slovenskem ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji.