Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima
◀ Poezija NOB
Mile Klopčič - Lovimo viharje
(Napisano v nemikem ujetniškem taborišču leta 1941)
Da, smo jetniki: v naše se poglede
zarasla je bodeča, mrzla žica,
v ušesa bije tu ja, rezka govorica,
in redke, drage so domaće nam besede.
Tako je, ko da nas je svet izgubil,
odvrgel na to žalostno obalo
in še velel, naj pojemo mu hvalo,
in val pošilja, da bi nas pogubil.
Zdaj smo kot na otoku izgubljencev,
in z vsakim dnem strašnejša je strahota,
in z vsakim dnem samotnejša šamota,
in vsako noć vse već je utopljencev.
Da, smo naplavijenci, smo otočani:
le po zvezdah smeri neba poznamo,
samo po soncu svoje dni ravnamo
in vihre bijejo po morski plani.
Da, smo naplavljenci, smo otočani!
A take ure čakajo mornarji!
To v naša jadra se love viharji —
in onstran naši čakajo pristani,
za njimi naše stražijo planine,
in niže v soncu vinske so gorice,
v zelenem trt ju bele zidanice
in naše trate, hoste in doline!
Zato lovimo v jadra te vetrove
in zapustimo pusto zatočišče:
odpro nam burje pota v pristanišče,
zbude v pozdrav domače nam zvonove.